Kaj nam francoske tožbe o dostopnosti povejo o uveljavljanju v EU

Julija 2025 sta francoski združenji ApiDV in Droit Pluriel formalno pozvali štiri velike trgovske verige zaradi nedostopne spletne trgovine, nato pa ju tožili. Očitek: spletna mesta in aplikacije, ki odpovejo pri bralnikih zaslona, pokvarijo krmarjenje s tipkovnico in slepim strankam onemogočijo storitve, kot je prevzem naročila v trgovini. 4. junija 2026 je tribunal judiciaire v Caenu odločil proti Carrefouru. V postopku référé — hitrem postopku, ki se odloči brzo in brez celovite presoje utemeljenosti — je sodišče Carrefour France naložilo, naj carrefour.fr in mobilno aplikacijo v šestih mesecih naredi popolnoma dostopna, in določilo astreinte 500 € za vsak dan zamude. Carrefour je zatrjeval, da že izpolnjuje 71 % meril dostopnosti. Sodišče je to zavrnilo naravnost: storitev spletne trgovine ne more biti malo dostopna, biti mora dostopna. Dostopnost je obveznost rezultata. Pravna podlaga tehta več kot številke. Sodišče je odločilo na podlagi člena L.412-13 francoskega potrošniškega zakonika — določbe, ki v francosko pravo prenaša Direktivo (EU) 2019/882, Evropski akt o dostopnosti. Francija jo je v zakonik zapisala leta 2023, z obveznostjo skladnosti od 28. junija 2025, zato so tožbe prišle leto po roku, ne prvi dan. Gre za EAA, ki ga nacionalno sodišče uporablja za zasebnega spletnega trgovca, ne za razpravo o tem, kaj bi EAA nekoč lahko pomenil. Treba je biti natančen glede tega, kaj se je zgodilo in kaj ne. Carrefour ni bil kaznovan z globo. Astreinte gleda naprej: začne teči šele, če šestmesečni rok poteče brez uskladitve, torej sankcionira prihodnjo nedejavnost, ne preteklega ravnanja. Do julija 2026 nikjer v EU nobeno podjetje ni bilo kaznovano z globo po zakonu, ki prenaša EAA. Prav tako to ni zadnja beseda — odločba v postopku référé je začasni ukrep, ne pravnomočna odločitev o utemeljenosti, in Carrefour je sporočil, da odločitev preučuje in si pridržuje pravico do pritožbe. Danes obstaja odredba z rokom in tekočim števcem — za podjetje, ki načrtuje svoj načrt dela, tako ali tako uporabnejši signal. Drugi primer se je iztekel nasprotno in vredno je razumeti, zakaj ne zožuje EAA. 5. maja 2026 je tribunal judiciaire v Lillu zavrnil zahtevek istih združenj proti Auchan E-Commerce France. Sodišče ni ugotovilo, da je spletno mesto dostopno — Auchan ni oporekal, da ni. Presodilo je, da obveznost te hčerinske družbe ne zajema, saj je člen L.412-13 razumelo tako, da ostaja prag prihodkov 250 mio. € iz členov 47–48 francoskega zakona o invalidnosti z dne 11. februarja 2005; prihodki Auchan E-Commerce so znašali okoli 144 mio. €. Ta razlaga je vsebinska, je sporna in je zdaj pred pritožbenim sodiščem v Douaiju. Odločbe iz Lilla ne berite kot praga za izvzetje iz EAA. Lastna izjema EAA je precej ožja: mikropodjetja, torej manj kot 10 zaposlenih IN manj kot 2 mio. € letnega prometa, in še to samo za njihove storitve — izdelki, ki jih EAA zajema, morajo biti skladni ne glede na velikost podjetja. Znesek 250 mio. € izvira iz starejšega francoskega zakona in iz ene prvostopenjske razlage razmerja med obema predpisoma. Sodišče v Caenu je pri istem členu prišlo do nasprotnega sklepa. „Pod 250 mio. €“ nikjer v EU ne pomeni izvzetja. Za spletno trgovino praktičen sklep ne spremeni nobena od odločb. V Franciji je izvrševanje zdaj sodno in hitro: postopek référé, šestmesečni rok, dnevni števec. Delna skladnost ni obramba — 71 % ni zadostovalo. Osnovni pregled traja nekaj minut in pokaže, kje v resnici ste; odprava kritičnih napak traja tedne. Začnite, preden vam rok določi sodišče ali organizacija za pravice invalidov.